Modus (Mo) je najpogostejša vrednost spremenljivke - je vrednost z največjo frekvenco. Modusov je lahko več.
Mediana (Me) razdeli ranžirno vrsto na dva enaka dela, torej je polovica vrednosti je manjših od mediane ali njej enakih, polovica pa večjih od mediane ali njej enakih.
Aritmetično sredino izračunamo tako, da seštejemo vse vrednosti spremenljivke in vsoto delimo s številom podatkov.
T test je univariatna statistična metoda, ki se v raziskavah pogosto uporablja. Poznamo:
Poznamo:
– T-test za en vzorec (angl. One-Sample T Test): uporablja se v primeru, ko ugotavljamo statistično značilne razlike vzorca glede na populacijo ali za ugotavljanje statistično značilnih razlik dveh vzorcev, kjer se meja postavi na povprečni vrednosti enega vzorca
– T-test za dva neodvisna vzorca (Independent-Samples T Test): s T-testom za dva neodvisna vzorca ugotavljamo, ali obstajajo statistično značilne razlike v povprečni vrednosti dveh vzorcev npr. ali se povprečne vrednosti ocene zadovoljstva zaposlenih med moškimi in ženskami razlikujejo
– T-test za dva odvisna vzorca (angl. Paired-Samples T Test): uporablja se v primeru, ko imamo na voljo podatke stanja npr. podatke iz preteklosti in podatke v sedanjosti ali podatke v sedanjosti in podatke (želje) v prihodnosti – ugotavljamo statistično značilne razlike med temi vrstami podatkov
Analiza variance (ANOVA) je univariatna statistična metoda, ki se uporablja v primeru, ko analiziramo statistično značilne razlike med povprečnimi vrednostmi za več kot dva neodvisna vzorca npr. ali se povprečne vrednosti ocene zadovoljstva zaposlenih med anketiranimi glede na stopnjo pridobljene izobrazbe razlikujejo.
Hi-kvadrat test (preizkus) je univariatna statistična metoda, ki se uporablja v primeru, ko želimo preveriti, ali sta dve opisni spremenljivki povezani/soodvisni.
Korelacijska analiza je multivariatna statistična metoda, s katero ugotavljamo medsebojno povezanost (medsebojno odvisnost) med dvema ali več spremenljivkami.
Regresijska analiza je multivariatna statistična metoda, s katero ugotavljamo vpliv med dvema ali več spremenljivkami, vpliv pa je mogoče izraziti v obliki regresijske enačbe. Poznamo enostavno regresijsko analizo (ugotavljamo vpliv ene neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko) in multiplo (večkratno) regresijsko analizo (ugotavljamo vpliv dveh ali več neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko).
Diskriminantna analiza je multivariatna statistična metoda, ki je podobna multipli regresijski analizi z razliko, da je odvisna spremenljivka pri diskriminantni analizi opisna, neodvisne spremenljivke pa so številske. Poznamo diskriminantno analizo z dvema skupinama (opisna spremenljivka ima dve vrednosti – določa dve skupini) in multiplo diskriminantno analizo (opisna spremenljivka ima tri ali več vrednosti, ki določajo skupine).
Faktorska analiza je multivariatna statistična metoda, s katero zmanjšamo število spremenljivk na način, da uvedemo t.i. faktorje (sintetične spremenljivke), ki jih kasneje vključimo v nadaljnje analize.
Metoda glavnih komponent je multivariatna statistična metoda, s katero zmanjšamo število spremenljivk na način, da uvedemo t. i. komponente (linearne kombinacije originalnih merjenih spremenljivk), ki jih kasneje vključimo v nadaljnje analize.
Statistični slovar pripravila
Dr. Melita Moretti
(Vir: Moretti, Melita. 2019. Statistični slovar)
Pokličite:
(klikni na številko)
Pošljite mail:
(klikni na mail)