Semantični diferencial je bipolarna ocenjevalna lestvica, ki je sestavljena iz serije bipolarnih pridevnikov ali pridevniških fraz. Med vsakim parom nasprotujočih si pridevnikov je petstopenjska (od -2 do 2; od 1 do 5) ali sedemstopenjska skala (od -3 do 3; od 1 do 7), na obeh straneh pa je na ekstremih zapisan bipolarni/nasprotni pridevnik.
Format semantičnega diferenciala so pred skoraj 60. leti oblikovali Charles Osgood, George Suci in Percy Tannenbaum na Univerzi Illinois.
Semantični diferencial pogosto uporabljamo za merjenje različnih stališč, na primer do izdelkov, konceptov, blagovnih znamk, stvari, oglaševanja, ljudi ipd.
Primer:
Pri oblikovanju skal semantičnega diferenciala moramo biti pozorni na to, da pridevniku vedno natančno določimo antonim (nasprotni pridevnik).
Kaj je še pomembno?
Negativni in pozitivni pridevniki naj se pojavljajo tako na levi kot na desni strani skale. To je zelo priporočljivo.
Veste zakaj?
Anketiranci s pozitivnim pristopom ne morejo enostavno označiti samo leve ali desne strani, brez da bi sploh prebrali navodila – na ta način bomo zmanjšali »hallo učinek«.
Metodologija
Uporaba semantičnega diferenciala je zelo preprosta za uporabo. Skupno stališče za vsakega anketiranega izračunamo na podoben način kot pri Likertovi skali - kodiramo kategorije s števili od -3 do 3, od -2 do 2, od 1 do 5 ali od 1 do 7 (in obratno pri pridevnikih z obrnjenim pomenom). Skupno stališče dobimo tako, da seštejemo odzive pri vseh postavkah. Dobljene rezultate interpretiramo na enak način kot tiste, ki smo jih dobili z Likertovo skalo.
Semantični diferencial v orodju 1KA lahko oblikujete kot tabelo ali drsnik. Primer oblikovanja boste našli tu: Semantični diferencial.
Še vprašanje:
Ste ocenili kopalni brisačo? 🙃
Razlago pripravila
Dr. Melita Moretti
(Vir: Moretti, Melita. 2022. Semantični diferencial)
Pokličite:
(klikni na številko)
Pošljite mail:
(klikni na mail)
Storitve opravljamo za redne in izredne študente različnih študijskih programov.