Hipoteza ali kako oblikovati dobro hipotezo?
Kaj je hipoteza?
Hipoteza je domneva/trditev, ki opisuje, kaj konkretnega se bo zgodilo v določenih okoliščinah. Je bistven del raziskave. Je del kvantitativne raziskave.
Hipoteze so lahko enostavne ali sestavljene. Veljavnost hipoteze v času, ko jo postavite, ni znana – če bi bila znana, bi to bilo dejstvo in dejstva vam ni treba preverjati.
Prenesi kot PDF
Postopek sprejemanja hipoteze se imenuje preverjanje/testiranje hipoteze.
Kakšna je dobra hipoteza?
Dobra hipoteza je tista hipoteza, ki ...
- jo oblikujemo na podlagi ugotovitev prejšnjih raziskav
- jo lahko preverimo s statistično metodo
- je jasno in nedvoumno zapisana (da hipotezo lahko sprejmemo ali ovržemo)
- je zapisana na preprost in razumljiv način
- NI zapisana preveč splošno
Pri oblikovanju hipotez se izogibajte zanikanju in napovedovanju enakosti. Res je, včasih drugače ne gre.
7 korakov do oblikovanja dobre hipoteze
Ničelna in alternativna hipoteza
Ničelna in alternativna hipoteza skupaj sestavljata statistični model.
- Ničelna hipoteza (H0) – NI RAZLIK - pomeni, da obstaja enakost med opazovanimi spremenljivkami oziroma, da ni razlik med opazovanimi parametri.
Ničelna hipoteza je lahko:
- dvostranska (je enako, ni razlike, ni vpliva, ni povezanosti)
ali
- enostranska ali usmerjena (je več, je manj)
Če je statistična značilnost več kot 0,05 ( v primeru 5 % tveganja) se ničelna hipoteza ne zavrne, če pa je manj kot 0,05 se zavrne (SPSS računa samo za dvostransko hipotezo, če je enostranska hipoteza pa moramo statistično značilnost - signifikanco deliti z 2).
- Alternativna/raziskovalna hipoteza (H1) – RAZLIKE OBSTAJAJO. To hipotezo preverjamo. To je trditev o neenakosti med skupinama, o razlikah med skupinama oziroma o odvisnosti med skupinama (skupinami).
Raziskovalna hipoteza je lahko:
- dvostranska (ni enako, je razlika, je vpliv, je povezanost)
ali
- enostranska ali usmerjena (ni več, ni manj)
Če je statistična značilnost manj kot 0,05 (v primeru 5 % tveganja) se raziskovalna hipoteza potrdi, če pa je več kot 0,05 se zavrne (SPSS računa samo za dvostransko hipotezo, če je enostranska hipoteza pa moramo statistično značilnost - signifikanco deliti z 2).
Bolj običajno in pogosto torej je, da si v raziskavi zastavimo raziskovalne hipoteze in ne ničelne.
Pomembno! Ničelne hipoteze nikoli ne sprejmemo!
Če povzamem ...
- Hipoteza je domneva/trditev.
- Veljavnost hipoteze v času, ko jo postavimo, ni znana.
- Hipoteza v večini primerov opredeli razliko, zvezo/povezanost ali vpliv/odvisnost med dvema ali več spremenljivkami.
- Hipoteza mora biti enodimenzionalna – vsebovati mora samo eno trditev.
- Izogibajte se postavitvi hipotez, ki napovedujejo »enakost« dveh skupin, ker te ne omogočajo postavitve ničelne hipoteze.
- Izogibajte se postavitvi hipotez, ki govorijo o nečem boljšem ali slabšem znotraj iste skupine, saj je pogosto težko zaznati, kaj je merilo oz. prelomna točka za našo trditev, kaj je boljše.
Statistični testi za preverjanje hipoteze:
- Če iščete razlike med skupinami v določeni lastnosti uporabite t test ali analizo variance ANOVA.
- Če iščete povezave med spremenljivkami uporabite korelacijsko analizo.
- Če iščete vplive med spremenljivkami uporabite regresijsko analizo.
- Če je ena od spremenljivk nominalnega tipa uporabite Hi-kvadrat preizkus (χ2).
- ... in ...
Pomembno! Pred preverjanjem hipoteze preverite normalnost porazdelitve. V primeru, da podatki ne bodo normalno porazdeljeni, uporabite alternativne neparametrične teste.
Se bereva,
dr. Melita Moretti
P.S.
Vabilo!
Potrebujete informacije ali imate vprašalnik skladen s hipotezami?
Vabim vas, da izpolnite spodnji obrazec in izkoristite brezplačen posvet.
P.P.S.
Še prijateljski opomnik.
Če potrebujete mojo pomoč s področja postavljanja hipotez ali s področja statističnih analiz, kliknite tu in >> dobite vse informacije, kako stopiti v stik z mano.
Dodaj odgovor
