Preverite najboljšo pomoč za dokončanje študija!
Faktorska analiza je statistična metoda, ki se uporablja za identifikacijo skupnih faktorjev ali konstruktov, ki pojasnjujejo odvisnost med spremenljivkami. Namen faktorske analize je tako poiskati latentne spremenljivke/faktorje, ki so skupni večim opazovanim spremenljivkam.
Pri faktorski analizi se preučuje strukturo med spremenljivkami, pri čemer se poskuša identificirati manjše število faktorjev, ki najbolje pojasnjujejo variabilnost podatkov. Ti faktorji so latentni konstrukti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati, vendar se izražajo skozi merljive spremenljivke.
Lahko jo uporabljamo na številnih področjih:
To je le nekaj primerov, kje se faktorska analiza lahko uporablja, mogoče jo je uporabiti na številnih drugih področjih in raziskavah.
Faktorska analiza se pogosto uporablja za preverjanje veljavnosti in zanesljivosti merilnih lestvic ter konstruktno veljavnost. Tu je nekaj načinov, kako se lahko uporabi faktorska analiza v teh kontekstih:
S pomočjo faktorske analize lahko pridobimo vpogled v strukturo merilnih lestvic, preverimo njihovo veljavnost in zanesljivost ter pridobimo informacije o konstruktni veljavnosti. To nam pomaga pri oceni kakovosti meril in zagotavljanju zanesljivih in veljavnih rezultatov v raziskavi.
Obstajajo različne vrste faktorskih analiz, med najpogostejšimi so:
Te vrste faktorskih analiz se uporabljajo glede na cilje raziskave in stopnjo poznavanja strukture podatkov. EFA je primerna, ko se želi raziskovati in razumeti strukturo podatkov, medtem ko se CFA uporablja za preverjanje obstoječe teoretične strukture. KFA je izraz za CFA in se pogosto uporablja kot sopomenka. Razširjena faktorska analiza pa združuje obe metodi za bolj celovito analizo podatkov.
Razlago "Faktorska analiza" pripravila
Dr. Melita Moretti
(Vir: Moretti, Melita. 2023. Faktorska analiza)
Preverite najboljšo pomoč za dokončanje študija!
Storitve opravljamo za redne in izredne študente različnih študijskih programov.